X: "Oooo živjo Y, dolgo se nisva videla! Kako si kaj?"
Y: " Ja fino, bili smo na dopustu."
X: " A res? Kje pa?"
Y: " Na Korziki. Veš, kako je bilo lepo. Pa našli smo en super kamp pod oljkami, čisto ob plaži. pa fino smo jedli, veliko smo videli. Srečali smo tudi Tour de France...res je bilo zelo krasno!"
X: "O, kako fino, se bomo enkrat oglasili in boste pokazali fotke!"
Y: " Ja, itak, pridite, imamo super Korziške piškote in vino."
Pogovor v tem času. Saj veste, v katerem, ne?
X: "O živjo Y! Sem videla, da ste bili na Korziki. Je bilo lepo, a ne?"
Y: "Ja ful."
X: " Saj se tipkamo kaj!"
Y: "OK."
Res pogrešam čase, ko sem koga srečala in se z njim pogovarjala vsaj 10 minut...ne, pa da si rečemo živjo, sem videla, da imaš novo barvo dnevne sobe. Pa ti drugi reče, ja smo bili na Cipru....in ti rečeš, sem videla. In pogovor se zaključi. In ja, videla sem tudi kolikokrat si šla na plažo, kolikokrat si jedla ribe in kolikokrat si šla zvečer na plažo slikat sončni zahod.
Beda.
Kje so pa objemi?
Objeme pogrešam.
Še kdo pogreša objeme?